Jesús - Amuzgo, San Pedro Amuzgos

Juan, tsan na totsiquindëëʼ nnʼan, toninncyaa jon jñʼoon
(Mt 3:1-12; Lc 3:1-9, 15-17; Jn 1:19-28)
1.1 Ndö cotyeʼ juu jñʼoon naya ntyja ʼnaanʼ Jesucristo na conduihin jnda Tyoʼtsʼon.

1.14-15

Ndyuaa Galilea taʼ Jesús na toninncyaa jon jñʼoon
(Mt 4:12-17; Lc 4:14-15)
1.14 Ndoʼ vi na jndë tyʼon nanmʼannʼian juu Juanʼñeen na tyiʼhan jon vancjo, yajoʼ jnduiʼ Jesús juu ndyuaaʼñeen, tja ntcüeʼ jon ndyuaa Galilea. Ndoʼ joʼ toninncyaa jon jñʼoon naya ʼnaanʼ Tyoʼtsʼon. 1.15 Totso jon: —Juu xjen na ninncya nnʼan na nquii Tyoʼtsʼon ntyeʼntjon jonhan ntyja ʼnaanʼ na cotsamʼanhan, jndë tueeʼ xjenhanʼ. Ngʼe joʼ quintcüeʼ nʼonhoʼ jnanhoʼ, ndoʼ cantyja nʼonhoʼ juu jñʼoon naya ʼnaanʼ jon.”

1.21-27

Ncüii tsansʼa na tsixuan jndyetyia
(Lc 4:31-37)
1.21 Ndoʼ joʼ squehan tsjoon Capernaum. Juu xjen na tueeʼ xuee na cotaʼjndyee nnʼan judíos, taqueeʼ Jesús vatsʼon ʼnaan nanʼñeen. Taʼ jon na siʼman jon ndëë nnʼan na tëncüi joʼ. 1.22 Majoʼ jñʼoon na tyincyaa jon, ndicueeʼ na ncüaaʼ nʼonhan juuhanʼ ngʼe siʼman jon chaʼxjen ncüii tsʼan na tsixuan na iquen xjen, ngʼe joo jñʼoon na siʼman jon njonntyichenhanʼ, tachi chaʼxjen joo jñʼoon na concya nque nnʼan na conanʼman nchu vaa itsiquindyi jñʼoon na tquen nquii Moisés. 1.23 Ndoʼ quiiʼ ntʼan nnʼan na tëncüi juu vatsʼonʼñeen, joʼ mʼaan ncüii tsʼan na tsixuan juu jndyetyia. Juu jndyetyiaʼñeen, sʼaahanʼ na jndei sixuaa tsanʼñeen. 1.24 Itso juu: —ʼUʼ Jesús na jnanʼ tsjoon Nazaret, ¿Nin tsʼian na matyiiʼ ʼuʼ yo ntyja nján? ¿Aa jndyoʼ na ntsiquitsuʼ já? Ja mavaaʼ ya tsʼön nin condui ʼuʼ. Ja ntyji na condui ʼuʼ ñuan nquiiʼ na jnanʼ na mʼaan nquii Tyoʼtsʼon. 1.25 Majoʼ juu Jesús, sityiaʼ jon juu jndyetyiaʼñeen. Itso jon nnon juu: —Machen ʼndyoʼ, quinduiʼ tyquiiʼ tsʼon tsanvahin. 1.26 Ndoʼ juu xjen na jnduiʼ juu jndyetyiaʼñeen, sʼaahanʼ na tueʼquiso tsanʼñeen ndoʼ jndei sixuaa juu. 1.27 Ndoʼ joo nanʼñeen na jntyʼiahan na tui na nndaʼ, vacue mʼaanʼ nʼonhan. Ndoʼ joʼ totaʼxeeʼhan ndëë ntyjehan, jnduehan: —Joo jñʼoon na incyaa tsanvaʼ, ¿Nin tsiquindyihanʼ? Ee joo jñʼoonʼñeen tyiʼcüajonhanʼ yo jñʼoon na condyëë na conanʼman nnʼan ndëë. Ee juu jon ata iquen jon xjen joo yotyiahinʼ ndoʼ cotaʼngueeʼhanʼ jñʼoon na icoʼxen jon.

1.32-34

Jndye nnʼan vʼi sinʼman Jesús
(Mt 8:16-17; Lc 4:40-41)
1.32 Ndoʼ vi na jndë tua ndoʼcüjioonʼ, nque nnʼan na mʼan juu tsjoonʼñeen jndyochohan tsoñʼen ntyjehan nnʼan na vʼi. Mantyi yo nnʼan na mʼaan jndyetyia quityquiiʼ nʼon na quitsinʼman Jesús joohan. 1.33 Ndoʼ nnʼan juu tsjoonʼñeen, tsoñʼenhan tëncüihan ʼndyo juu vʼaaʼñeen. 1.34 Ndoʼ jndye nnʼan na jndye nnon ntycu na cotjonhan, sinʼman Jesús joohan. Ndoʼ mantyi nnʼan na nanʼxuan jndyetyia na ñʼenhan joʼ, tjiʼ jon jndyetyiaʼñeen quiiʼ nʼonhan, min tyíʼncyaa jon na nanʼnein jndyetyiaʼñeen ngʼe mangio jndaʼhan nin condui jon.

2.1-12

Sinʼman Jesús ncüii tsʼan na ntjein ngʼee
(Mt.9:1-8; Lc 5:17-26)
2.1 Jndëcya vendye xuee, ndoʼ tyjeeʼ ntcüeʼ Jesús tsjoon Capernaumʼñeen. Ndoʼ ticʼuaa jñʼoon na jndë mʼaan nndaʼ jon vʼaa na mancüiixjen tocüjeeʼ jon. 2.2 Ndoʼ jndye jndyi nnʼan na tëncüi joʼ. Ndoʼ juu vʼaaʼñeen tooʼchenhanʼ mʼan nnʼan, min tandicüinon mañoon ntyjehan quityquiiʼhanʼ. Ndoʼ tyincyaa Jesús jñʼoonʼ Tyoʼtsʼon ndëë nanʼñeen. 2.3 Ndoʼ juu xjenʼñeen squenon ninnque caʼ nnʼan, yʼonhan ncüii tsanviiʼ na ntjein ngʼee. 2.4 Ndoʼ tsojnaanʼ na jndye jndyi nnʼan na mʼanhanʼ, joʼ na ndiquindëë na ntsquehan yo juu tsanʼñeen naijon mʼaan Jesús. Ngʼe na nndaʼ, tyevahan cjooʼ vʼaaʼñeen, jnanʼcjohan tsueʼ xquenhanʼ, ndoʼ joʼ jnanʼcüenonhan juu tsanviiʼñeen naijon na mʼaan Jesús na ninvaa vaa juu cjooʼ tsueʼhin. 2.5 Ndoʼ nquii Jesús, vi na jndë jndyiaaʼ jon na vantyja nʼon nanʼñeen jon, itso jon nnon juu tsanviiʼñeen: —ʼUʼ jnda, ja matsitʼman tsʼön ʼuʼ tsoñʼen jnan tsixuanʼ. 2.6 Ndoʼ joʼ mʼan vendye nnʼan na conanʼman nchu vaa itsiquindyi jñʼoon na tquen nquii Moisés. Xjen na jndye nanʼñeen juu jñʼoonʼñeen na tso Jesús, jnanʼtiuhan quiiʼ nʼonhan: 2.7 “¿Ndu na ndöʼ vaa jñʼoon na itsinin tsanvahin? Jñʼoon na itsinin juu, itscüejnaanʼhanʼ Tyoʼtsʼon na ijuʼcjehanʼhin. Ee taʼnan tsʼan nndëë ntsitʼman tsʼon jnan na nanʼxuan nnʼan, xiaʼntyi nquii Tyoʼtsʼon condëë itsʼaa jonhanʼ.” Ndöʼ vaa jñʼoon na jndue nanʼñeen. 2.8 Ndoʼ nquii Jesús, taaʼ tsʼon jon na nndaʼ vaa na conanʼtiuhan nacjooʼ jon. Joʼ taxeeʼ jon ndëëhan: —¿Ndu na ndöʼ vaa na cotjiʼhoʼ cüenta? 2.9 ¿Nin tsʼan nchjito na aa ngʼe ntyja ʼnaanʼ jñʼoon na matsjö, joʼ condui ja na ntsitʼman tsʼön tsʼan na tsixuan jnan? Majoʼ xe na aa ntsjö nnon tsanvahin na quinanquintyja juu, ndoʼ quitsintcüii juu tsueeʼ juu, cja juu vaaʼ juu, yajoʼ ntsiʼmanhanʼ ndëëhoʼ na majoʼ condui ja. 2.10 Majoʼ chaʼ quitsiʼman nquiihanʼ ndëëhoʼ na condui ja tsansʼa na iʼua Tyoʼtsʼon tsʼian nnön na coxën tsoñʼen nnʼan, na mayuuʼ tsixuan na ntsitʼman tsʼön nnʼan jnan na nanʼxuanhan, yajoʼ tso jon nnon tsanviiʼñeen: 2.11 —ʼUʼ ntyjë matsjö nnonʼ, quinanquintyjaʼ, quitsintcüiʼ tsueʼ, ndë cjaʼ vaʼ. 2.12 Ndoʼ jnanquintyja tsanʼñeen, sue juu tsueeʼ juu, jnduiʼ juu quiiʼ ntʼan nanʼñeen. Ndoʼ joohan, vacue tomʼaanʼ nʼonhan na tui na nndaʼ, ndoʼ mantyi tyincyaahanʼ na neinhan. Taʼhan tonanʼtʼmaanʼhan Tyoʼtsʼon. Jnduehan: —Nquii Tyoʼtsʼon, vaa tʼman conduihin. Minʼjon tacojntyʼia na ndui ncüii nnon ʼnan chaʼxjen juu ʼnan na tui naneinhin.

4.35-41

Sichen Jesús jndye yo na iju ndaandue
(Mt 8:23-27; Lc 8:22-25)
4.35 Majuuntyi xeeʼñeen na jndë macontsjë chjo min, itso jon ndëë nnʼan na tqueenʼ jon na quitsayʼonhan jñʼoon yohin: —Cja, ncʼö, ngüeʼjndya ndaandue. 4.36 Yajoʼ jntyʼehan nnʼan, jnduiʼhan. Ndoʼ tyeyʼonhan Jesús yo majuuntyi vʼaandaa na tijntʼue jon xjen na tyincyaa jon jñʼoon ndëë nanʼñeen. Ndoʼ mantyi vendyechen nnʼan na tomʼan na tondyehan jñʼoon na toninncyaa jon, tentyjahan naxenʼ jon yo mañoon ntʼaandaa. 4.37 Ndoʼ tyioo vi jndye jndyo tque nnon juu ndaandueʼñeen, ata totyionhanʼ ndaa quityquiiʼ juu vʼaandaaʼñeen, mavaa xjen na ngitooʼhanʼ yo ndaa. 4.38 Ndoʼ Jesús xiʼ tëntycüii tsʼaan juu vʼaandaaʼñeen, joʼ itso jon, ndyiiʼ ndiaa quityaʼ jon. Ndoʼ joʼ jnanʼntcüihanhin, jnduehan: —Nndaʼ ta, ʼuʼ na matsiʼmanʼ ndë́, ¿Aa minʼchjo taʼnan itsʼaahanʼ ʼuʼ na mavaa xjen na ncüjë́ na ngava ndaa nquén? 4.39 Ndoʼ jnanquintyja Jesús, sityiaʼ jon juu jndyeʼñeen, tso jon nnonhanʼ: —Cüichen na jndei mʼanʼ nnon ndaandue. Ndoʼ nnon nquii ndaandueʼñeen tso jon: —Cacüentyjeʼ. Yajoʼ tëvichen jndye nnonhanʼ. Ndoʼ mantjo taquiñjonchenhanʼ. 4.40 Joʼ tso Jesús ndëë nanʼñeen: —¿Ndu na coquityuehoʼ? ¿Aa tyiʼcantyja nʼonhoʼ na ntejndei Tyoʼtsʼonhoʼ? 4.41 Ndoʼ tyue jndyihan sʼaahanʼ. Ndoʼ jnduehan ndëë ntyjehan: —¿Nin condui tsanvahin? Cüa tanin tquen jon xjen juu jndye ndoʼ yo juu ndaandue, ndoʼ taʼngueeʼhanʼ jñʼoon na tso jon.

5.22-24

5.22 Ndoʼ joʼ, ncüii tsʼan na jndyu Jairo, tyjeeʼ juu na mʼaan jon. Juu tsanʼñeen conduihin tsʼan Israel na conintquehin vatsʼon cüenta nnʼan judíos tsjoonʼ juu. Xjen na jndyiaaʼ juu Jesús, tëconxtye juu na sʼaa juu na njonhin. 5.23 Tcan juu na quitejndei jonhin, tso juu: —Mioon jndyi viiʼ juu yuscu chjo jnda, jndë maninʼcueʼ juu. Quitsaʼ chjo vi nayaʼñeen na chi ngaquityioʼ ntʼöʼ nacjooʼ juu chaʼ nʼman juu na tyiʼngueʼ juu. 5.24 Ndoʼ tja Jesús yo tsanʼñeen. Mantyi jndye nnʼan tentyja na nquenʼhan, maninʼ conchjehan jon na coʼohan.

5.35-42

5.35 Ndoʼ viochen xjen na sinin Jesús nnon tsanscuʼñeen, joʼ sque ro nnʼan na jnan vaaʼ nquii tsanʼñeen na conintquehin ntyja ʼnaanʼ juu vatsʼonʼñeen, juu tye yuscu chjo yuviiʼ. Ndoʼ jnduehan nnon jon: —Jndë tueʼ juu yuscu chjo jndaʼ. Joʼ juu tsan na itsiʼman jñʼoonʼ Tyoʼtsʼon ndëë nnʼan, tavintsinchjuʼntyiʼhin. 5.36 Ndoʼ nquii Jesús, jndyii jon na jndue nanʼñeen na nndaʼ, majoʼ itso jon nnon juu tsanʼñeen na conintquehin vatsʼon: —Tyiʼntyʼueʼ, ʼuʼ xiaʼntyi cantyja tsonʼ Tyoʼtsʼon. 5.37 Ndoʼ juu Pedro, Jacobo yo ninʼJuan tyje juu Jacoboʼñeen, tyʼehan yo Jesús vaaʼ nquii Jairoʼñeen. Min tyíʼncyaa Jesús na ncja ncüiichen tsʼan yohin. 5.38 Ndoʼ xjen na squehan vaaʼ Jairoʼñeen, jndyii jon na cʼuaa jndyi jndyue nnʼan na cotyueehan, ndoʼ conanʼxuaahan na tueʼ yuscu chjoʼñeen. 5.39 Majoʼ vi jndë na taqueeʼ jon quityquiiʼ vʼaa, min na ntyjii jon na jndë tueʼ juu yuscu chjoʼñeen, tso jon ndëë nnʼan na mʼan joʼ: —¿Ndu na cʼuaa jndyi jndyuehoʼ na cotyueehoʼ? Ee juu nian chjöhöʼ, chito aa tueʼ juu, veʼ itso juu. 5.40 Majoʼ nnʼan na sque ya juu vʼaaʼñeen, veʼ toncohan Jesús ngʼe ngio yahan na jndë tueʼ juu. Joʼ tjiʼ jon nanʼñeen chʼen, ndoʼ ndë joʼ tëyʼoon jon nquii tye juu tsʼoo chjoʼñeen yo ndyee juu. Tequeʼhan juu cüarto naijon na vaquityen juu. 5.41 Ndoʼ tʼuii jon vi ntyjaaʼ ntʼö tsʼoo chjoʼñeen, tso jon yo jñonʼndaa ʼnaanʼ jon: —Talita, cumi. Juu jñʼoonvaʼhin itsiquindyihanʼ: “Yuscu chjo, matsjö nnonʼ, quinanquintyjaʼ.” 5.42 Ndoʼ juu xjen na tso Jesús jñʼoonvaʼ, jnanquintyja yuscu chjoʼñeen, ndoʼ tyeʼ na vaca nndaʼ juu, ngʼe jndë jndë nchoʼve chuuʼ juu. Ndoʼ na tui na nndaʼ, joo nnʼan na mʼan joʼ, tëveeʼ jndyi ngiohan.

7.18-23

7.18 Ndoʼ tʼa jon, tso jon ndëëhan: —¿Aa mantyi itsijonhanʼ ʼoʼ chaʼna joo nanʼñeen? ¿Aa tyíʼcüaaʼ nʼonhoʼ juu jñʼoonʼñeen? Tachi ʼnan na icüaʼ tsʼan na iquenhanʼhin na tyiʼjiʼuahin na tonnon Tyoʼtsʼon, 7.19 Ngʼe chito quityquiiʼ ñuaanʼ juu coʼohanʼ, quityquiiʼ tsiaaʼ juu covahanʼ, ndoʼ ndë joʼ vja juu ʼndyo jndëë. Ndoʼ yo juu jñʼoonvahin tsiʼman Jesús na tajnan tsixuan tsʼan na veʼ ncüii nnon ʼnan icüaʼ juu. 7.20 Ndoʼ tsontyichen jon: —Joo jñʼoon na itsitiu tsʼan quiiʼ tsʼon juu, joohanʼ contʼa na tyiʼjiʼuahin na tonnon Tyoʼtsʼon. 7.21 Ee quiiʼ tsʼon tsʼan conan natyia na itsitiu juu, chaʼna veʼ ninʼcʼoon ya juu yo ncüiichen tsanscu, oo na ninʼcʼoon juu yo tsanscuntjaaʼ, ndoʼ aa na ntscueeʼ juu tsʼan, 7.22 Ndoʼ aa na ichʼuee juu ʼnaanʼ tsʼan, ndoʼ aa ninʼcyʼoon juu ʼnaanʼ ncüiichen tsʼan na nndiʼnaanʼ juuhanʼ, ndoʼ na itsʼaa viʼ juu nnʼan, ndoʼ na itsiviʼnnʼan juu ntyje juu, ndoʼ joo jñʼoon na icoʼxenhanʼ, min tyiʼquitsʼaa juu na njonhanʼ, ndoʼ na itsitëëʼ tsʼon juu ntyje juu, ndoʼ tyia jñʼoon itsinin juu nacjooʼ ncüiichen tsʼan, ndoʼ na itsitiu nquii juu na tʼmanchen conduihin, ndoʼ na veʼ tsitsanʼto juu xquen juu yo ʼnan na itsʼaa juu. 7.23 Tsoñʼen natyiaminʼ, quiiʼ tsʼon tsʼan conanhanʼ, ndoʼ ntyja ʼnaanʼ joohanʼ na coninjndaʼ na vaa jnaanʼ juu na tonnon Tyoʼtsʼon.

9.2-8



9.2 Taca yon xuee na jndë tso Jesús na nndaʼ, ndoʼ tëyʼoon jon Pedro, Jacobo yo ninʼJuan. Tyevahan ncüii tyoʼ ndye naijon na ninnquehan. Xjenʼñeen jntyʼiahan na siñoonhanʼhin. 9.3 Ndoʼ juu ndiaaʼ jon, maninʼ condui nduiʼhanʼ, ndoʼ quichiʼtyenhanʼ chaʼvijon tein. Minʼncüii tsʼan tsonnangue jeʼquindëë ntsiquichiʼ ndiaa chaʼxjen quichiʼ ndiaaʼ jon juu xjenʼñeen. 9.4 Ndoʼ joʼ joo ndye nanʼñeen jntyʼiahan na tyjeeʼ nquii Elías yo ninʼMoisés, na jnanhan quiñoonʼndue, na jnanʼnein nanʼñeen yo nquii Jesús. 9.5 Ndoʼ joʼ tso Pedro nnon Jesús: —Nndaʼ ta, ʼuʼ na matsiʼmanʼ jñʼoonʼ Tyoʼtsʼon ndë́, vaa ya jndyi vaa na mʼán ntjoohin. Nnanʼyá ndye xqueʼ ncüanʼ, ncüiihanʼ cüentaʼ, cüiichenhanʼ cüentaaʼ nquii Moisés, ndoʼ ncüiichenhanʼ ninʼcüentaaʼ juu Elías. 9.6 Ndöʼ vaa jñʼoon na tso jon ngʼe ndicüaaʼ tsʼon jon nin jñʼoon ngitso jon ee mioon jndyi tyuehan. 9.7 Ndoʼ juu xjenʼñeen tyioo ncüii chincyu nacjohan, ndoʼ quityquiiʼhanʼ, joʼ ticʼuaa jndyeeʼ nquii Tyoʼtsʼon, tso jon: —Juu tsanvahin conduihin jnda na viʼnchji jndyihin. Quitquenhoʼ cüenta jñʼoon na ngitso jon. 9.8 Ndoʼ xjen na jntyʼia nanʼñeen xiʼjndio, minʼncüii tsʼan tavi cʼoon, ninnquiintyi Jesús na vi mʼaan.

12.28-31

Jñʼoon na njonntyichen na icoʼxenhanʼ
(Mt 22:34-40)
12.28 Xjen na sinin Jesús ndëë nnʼan saduceosʼñeen, tyjeeʼ cüii tsʼan na itsiʼman nchu vaa itsiquindyi juu jñʼoon na tquen Moisés. Joʼ jndyii juu jñʼoonʼñeen na sintcüeʼ Jesús ndëë nanʼñeen. Ndoʼ taaʼ tsʼon tsanʼñeen na juu jñʼoon na sintcüeʼ Jesús, jndyoyuhanʼ. Joʼ taxeeʼ juu nnon jon: —Quiiʼ ntʼan tsoñʼen jñʼoon na tquen Tyoʼtsʼon na icoʼxenhanʼ, ¿Nin nquii jñʼoon na njonntyichen tsixuanhanʼ? 12.29 Tʼa Jesús, itso jon nnon tsanʼñeen: —Nquii jñʼoon na njonntyichen tsixuanhanʼ, ndö vaa na icoʼxenhanʼ: “ʼOʼ nnʼan Israel, quindyehoʼ, xiaʼntyi nquii ta Tyoʼtsʼon na conanʼtʼmaanʼ jaa, taquintyja nquii jon na conduihin Tyoʼtsʼon, taʼnan ncüiichen. 12.30 Joʼ cüiveʼnchjiʼ jon yo na xoncüeeʼ tsonʼ. Tsoñʼen na ndëë ntsaʼ, quitsaʼhanʼ ngʼe na veʼnchjiʼ jon, mantyi tsoñʼen ʼnan na matsitiuʼ, quitsitiuʼ yaʼhanʼ ngʼe na venchjiʼ jon. Quityentjonʼ nnon jon yo na ninvaañʼen najnduʼ ngʼe na venchjiʼ jon. Jñʼoonvahin tsixuanhanʼ na njonntyichen na icoʼxenhanʼ.” 12.31 Ndoʼ juu jñʼoon na vja ve na icoʼxenhanʼ, itsijonhanʼ juuhanʼ chaʼna juu jñʼoon na vejndyee: “Cüivenchjiʼ tsoñʼen nnʼan chaʼxjen na venchjii nquii ʼuʼ.” Taʼnan ncüiichen jñʼoon na njonntyichen conduihanʼ yo jñʼoonminʼ.

14.10-11

Jndëë Judas Jesús ndëë ntyee
(Mt 26:14-16; Lc 22:3-6)
14.10 Jndë na tui na nndaʼ, ndoʼ cüii nque nnʼan na nchoʼve na totsayʼonhan yo jñʼoon na toninncyaa Jesús, tsan na jndyu Judas Iscariote, tja juu na mʼan nque ntyee na conintque ndëë nnʼan judíos. Tatsijndaʼ juu jñʼoon yo joohan na ninncyaa juu cüenta Jesús ndueehan. 14.11 Ndoʼ joo nanʼñeen, tyioo na nein jndyihan na jndyehan na nndaʼ sitiu juu. Jnduehan na nnincyahan sʼon na ngüantjon juu. Joʼ taʼ juu na tontʼue juu nchu ya ntsʼaa juu na nnincyaa juu cüenta Jesús ndueehan.

14.44-46

14.44 Ndoʼ juu Judasʼñeen, tsan na tyincyaa cüenta Jesús nduee nanʼñeen, jndë siʼman juu ndëëhan nchu vaa ʼnan ntsʼaa juu. Itso juu: “Nquii juu tsan na cojntyʼiahoʼ na maʼua ja ntsmaanʼ na mancya tsʼonhin, majon joʼ, quitʼuetyenhoʼhin ndoʼ quintʼahoʼ cüenta xjen na ntsayʼonhoʼ jon.” 14.45 Ndoʼ ya na tyjeeʼnon juu na mʼaan Jesús, jndyoyu nnon jon na tueeʼ juu. Tso juu nnon jon: —¿Aa mʼanʼ ta? Ndë joʼ tyincyaa juu tsʼon Jesús na tʼu juu ntsmaanʼ jon. 14.46 Yajoʼ joo nanʼñeen na tëchu juu, tʼuehan Jesús, tyeyʼonhan jon na quitʼuiiviʼhanʼhin.

15.6-15

Tijndaʼ tyen na cueʼ Jesús
(Mt 27:15-31; Lc 23:13-25; Jn 18:38-19:16)
15.6 Ndoʼ chu ro chu ro, xjen na coveeʼ juu nguee pascua, ncüii tsʼan judío na mʼaan juu naviʼ ntʼö Pilato na ngitan nnʼan ntyje judíos juu na quitsiquindyaa jonhin ndueehan, totsʼaa jon na nndaʼ. 15.7 Ndoʼ juu xjenʼñeen, jndye nnʼan mʼan vancjo jnaanʼ na jnanʼvehan nacjo nanmʼannʼian ndoʼ na jnanʼcüjehan nnʼan. Ncüii joohan na mʼaan naviʼ, tsan na jndyu Barrabás. 15.8 Ncüii tmaanʼ nnʼan judíosʼñeen, jnanʼndyooʼhan na mʼaan Pilato. Taʼhan na tanhan na quitsiquindyaa jon ncüii tsʼan na mʼaan naviʼ ndueehan chaʼxjen na mancüiixjen itsʼaa jon. 15.9 Ndoʼ joʼ taxeeʼ jon ndëë nanʼñeen: —ʼOʼ nnʼan judíos, juu tsʼan na conduihin na coʼxen jon ʼoʼ, ¿Aa ntʼue nʼonhoʼ na ndueehoʼ nninncyahin? 15.10 Ndöʼ jñʼoon itso Pilato ngʼe jndë ivaaʼ tsʼon jon na nque ntyee na conintque, tyincyahan Jesús ntʼö jon ngʼe na jndohanhin. 15.11 Majoʼ nque ntyee na conintqueʼñeen, jnanʼjmiinʼhan joo nanʼñeen na quitanhan nnon Pilato na quitsiquindyaa jon juu Barrabásʼñeen, chito nquii Jesús. 15.12 Ngʼe joʼ taxeeʼ nndaʼ Pilato ndëë nnʼan judíosʼñeen: —Ndoʼ na nndaʼ, ʼoʼ nnʼan judíos, ¿Nin ʼnan ntʼue nʼonhoʼ na quitsʼa yo juu tsʼan na conduehoʼ na conduihin na coʼxen jon ʼoʼ? 15.13 Jnanʼxuaahan, jnduehan: —Cüa, quitʼionʼhin tsonjnʼaan. 15.14 Tʼa Pilato jndyuehan, tso jon: —¿Ndu? ¿Nin jnaanʼ juu vaa na ngiohoʼ? Majoʼ jnanʼxuaa nndaʼhan, jnduehan: —Cüa, maninjon ro quitʼionʼhin tsonjnʼaan. 15.15 Ndoʼ ngʼe juu Pilato ntʼue tsʼon jon na quitjiʼ nanʼñeen cüenta na ya tsʼanhin yohan, yajoʼ tʼua jon tsʼian na quindyaa juu Barrabásʼñeen chaʼxjen na ntʼue nʼonhan. Ndë joʼ tʼua jon

15.33-39

Tyincyaa Jesús na tueʼ jon
(Mt 27:45-56; Lc 23:44-49; Jn 19:28-30)
15.33 Ndoʼ vi na jndë tueeʼ yajminʼ, sʼaahanʼ na tijaan tsonnangue ata xjen na ndye na matman. 15.34 Ndoʼ majuu xjenʼñeen, jndei sixuaa Jesús yo jñonʼndaa ʼnaanʼ jon, tso jon: —Eloí, Eloí, ¿Lama sabactani? Juu jñʼoonʼñeen itsiquindyihanʼ: Tyeʼ Tyoʼtsʼon, ¿Ndu na maʼndyiʼ ja? 15.35 Ndoʼ vendye nnʼan na mʼan joʼ, jndyehan na nndaʼ vaa na tso jon. Jnduehan: —¿Aa jndyehoʼ na itsixuaa jon Elías, tsan na toninncyaa jñʼoonʼ Tyoʼtsʼon ndyu na toxenʼchen? 15.36 Ndoʼ ncüii tsʼan na mʼan joʼ, jnannon juu, tacyʼoon juu ncüii ʼnan na nchjaʼ, nchje juuhanʼ quiiʼ vinon të, jndë joʼ tyio juuhanʼ nnon ncüii tsʼoon chaʼ ya ngueeʼhanʼ ʼndyo Jesús na ngitei jonhanʼ. Tso tsanʼñeen: —Quindyehoʼ, njntyʼia aa nndyo nquii Elías na ndyoquitsquioo jon juu na ñoon juu tsonjnʼaanvahin. 15.37 Vi jndë joʼ, jndei sixuaa Jesús, tueʼ jon. 15.38 Ndoʼ juu ndiaa na ntyjatʼio quiiʼ vatsʼon tʼmanʼñeen na itscuʼhanʼ naijon na jiʼuantyichen tsixuanhanʼ, jndyiiʼ tcohanʼ ata xjen nnontyuaachen. 15.39 Ndoʼ juu capitán na minntyjeeʼ na tonnon Jesús, ya na jndyii juu na sixuaa jon, ndoʼ na tueʼ jon, yajoʼ tso juu: —Tsanvahin mayuuʼ conduihin jnda Tyoʼtsʼon.

15.42-46

Tyʼiuhan Jesús
(Mt 27:57-61; Lc 23:50-56; Jn 19:38-42)
15.42 Juu xjenʼñeen majndë contsjë chjo min, ndoʼ juu xueeʼñeen, joʼ xuee na nque nnʼan judíos conanʼjndaʼhan ʼnan na ninjntʼuehan juu xuee na cotaʼjndyeehan. 15.43 Mantyi joʼ vijon mʼaan ncüii tsʼan tsjoon Arimatea, juu tsanʼñeen jndyu jon José. Tʼman conduihin quiiʼ ntʼan nanmʼannʼian cüenta nnʼan judíos. Mantyi juu jon minndooʼ jon na ngueeʼ xjen na ndityincyooʼ juu na ityeʼntjon Tyoʼtsʼon. Yajoʼ sisaaʼ tsʼon tsanʼñeen, taqueeʼ jon na mʼaan Pilato. Tëcan juu siʼtsʼo ʼnaanʼ Jesús nnon tsanʼñeen. 15.44 Ndoʼ nquii Pilato, sitsanʼ chjohanʼhin xjen na jndyii jon na nndaʼ. Tomʼaanʼ jndyi tsʼon jon ¿Aa yuuʼ joʼ na jndë tueʼ Jesús? Ndoʼ na nndaʼ, tqueenʼ jon nquii capitánʼñeen na ngüaxeeʼ jon nnon juu, ¿Aa mayuuʼ na jndë tueʼ Jesús? 15.45 Ndoʼ vi na jndë tso juu capitánʼñeen na mayuuʼhanʼ, yajoʼ tyincyaa Pilato jñʼoon na juu Joséʼñeen, ya ngayʼoon jon juu siʼtsʼo ʼnaanʼ Jesús. 15.46 Ndoʼ tja José, tëtsijnda juu ncüii sábana ya na jndëhanʼ yo tsan lino, ndë isquioo juu siʼtsʼo ʼnaanʼ Jesús tsonjnʼaan, iscüetyjo juu sábanaʼñeen jon. Ndë joʼ tyʼiu juuhin ncüii tsëʼtsjöʼ na jnanʼya nnʼan ncüii ngiaaʼ tyoʼ chaʼxjen cotyʼiu nnʼan judíos ntʼoo. Ndë joʼ iscuʼ juu ʼndyo tsëʼtsjöʼñeen yo ncüii tsjöʼ tʼman.

16.1-7

Jndë vandoʼ xco Jesús
(Mt 28:1-10; Lc 24:1-12; Jn 20:1-10)
16.1 Ndoʼ vi na jndë tua ndoʼcüjioonʼ, juu xuee na cotaʼjndyee nnʼan judíos, juu Maríaʼñeen na jnan tsjoon Magadán yo Salomé, yo ninʼMaría ndyee Jacobo, sananʼjndahan nchenʼ quichi na ntyeehinhanʼ juu siʼtsʼo ʼnaanʼ Jesús. 16.2 Ndoʼ ya tonco vitsjoon nuincoʼ, tyʼehan juu tsiʼtsʼuaʼñeen, vi na jndë jnduiʼ ndoʼcüjioonʼ. 16.3 Ndoʼ nato na ñjonhan, jnanʼnein nquehan ndëë ntyjehan, jnduehan: —¿Nin tsʼan na ntejndei jaa na ngenaanʼ juu tsjöʼ na tëʼ ʼndyo tsiʼtsʼua? 16.4 Majoʼ xjen na squehan joʼ, jntyʼiahan juu tsjöʼ tʼmanʼñeen na jndë tquenaanʼhanʼ. 16.5 Ndoʼ vi na jndë tyequeʼhan quityquiiʼ juu tsiʼtsʼuaʼñeen, jntyʼiahan tontyja ya vaquityen cüii tsansʼandyua. Cüe juu ncüii ndiaa quichiʼ, ndiaa tco, ndoʼ joʼ tyue jndyihan na jntyʼiahan jon. 16.6 Majoʼ itso tsanʼñeen ndëëhan: —Tyiʼndyuehoʼ, nchji na cojntʼuehoʼ nquii Jesús na jnan Nazaret, nquii jon na tʼion nnʼanhin tsonjnʼaan. Majoʼ jndë vandoʼ xco jon, mangʼe joʼ tacʼoonhin ntjoo. Quijntyʼiahoʼ ndöʼ naijon na tquen nnʼan siʼtsʼo ʼnaanʼ jon. 16.7 Ndoʼ naneinhin cʼohoʼ na mʼaan juu Pedro yo nque nnʼan na totsayʼonhan yo jñʼoon na toninncyaa Jesús, ndoʼ quinduehoʼ ndëëhan na vja jndyee jon Galilea, ndoʼ joʼ njntyʼiahan jon chaʼxjen juu jñʼoon na jndë siquindyi jonhan.

16.15-16

16.15 Ndoʼ tso jon ndëëhan: —Cʼohoʼ ninvaa tsonnangue, ncyahoʼ juu jñʼoon naya ntyja njan ndëë tsoñʼen nnʼan. 16.16 Juu tsʼan na vantyja tsʼon juuhanʼ ndoʼ na ndëëʼ juu, ntsinʼman Tyoʼtsʼon ñuaanʼ tsanʼñeen. Majoʼ juu tsʼan na tyiʼcantyja tsʼon juu jñʼoonʼñeen, juu xjen na ntcoʼxen Tyoʼtsʼon jnan nnʼan, mantjotyen jnaanʼ tsanʼñeen.

16.19-20

Tava Jesús quiñoonʼndue
(Lc 24:50-53)
16.19 Vi na jndë ntycüii na sinin Jesús joo jñʼoonminʼ ndëë nnʼan na totsayʼonhan yo juu jñʼoon na toninncyaa jon, tava ntcüeʼ jon quiñoonʼndue, tëcüetyen jon ngiaaʼ Tyoʼtsʼon tontyjaya. 16.20 Ndoʼ jnduiʼ nanʼñeen, ndoʼvanjan toninncyahan juu jñʼoon nayaʼñeen. Ndoʼ mantyi nquii ta Jesús totejndei jon joohan quiiʼ tsʼian ʼnaanʼ jon na tontʼahan. Tyincyaa jon na nanʼxuanhan juu najndei na condui nquii jon chaʼ ndëë ntʼahan tsʼian tʼman na tyiʼjeʼquinduihanʼ yo najndei na tsixuan nquii tsʼan, mangʼe joʼ jndyechen nnʼan taaʼ nʼonhan na juu jñʼoon na toninncya nanʼñeen, mayuuʼhanʼ. Mantyjantyi ndöʼ ro.